Zemljiški dolg je pravica stvarnega prava, katere vsebina je zahtevati poplačilo denar-nega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom.

Zemljiški dolg je nova pravica. SPZ jo pri nas ureja prvi. Podobna je zastavni pravici na nepre-mičnini. Bistvena razlika med hipoteko in zemljiškim dolgom: zemljiški dolg NI akcesoren – obstoj zemljiškega dolga ni vezan na obstoj zavarovane terjatve. Med zavarovano terjat-vijo in zemljiškim dolgom obstaja odnos abstraktnosti, kar pomeni, da zemljiški dolg dolžnika bolj obremenjuje kot hipoteka.

Zemljiški dolg se izda v obliki prenosljivega vrednostnega papirja = zemljiško pismo. To omogoča večjo in lažjo prenosljivost terjatve skupaj z nepremičninskim zavarovanjem.

Zemljiški dolg nastane izključno na podlagi enostranskega pravnega posla:

● z vpisom v zemljiško knjigo; IN

● izstavitvijo zemljiškega pisma.

Takšen pravni posel lahko sklene:

– lastnik nepremičnine;
– hipotekarni upnik v soglasju z lastnikom, če pride do spremembe obstoječe hipoteke v zemljiški dolg.

Pravni posel o ustanovitvi zemljiškega dolga:

(1)  mora biti sestavljen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa;

(2)  mora obsegati:

1)        ime ustanovitelja;

2)        zemljiškoknjižno označbo nepremičnine;

3)        višino zapadlega zneska;

4)        pogoje zapadlega zneska.

Na podlagi notarskega zapisa se predlaga vknjižba zemljiškega dolga, ki nastane šele z vpisom. Ob vpisu zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju izstavi zemljiško pismo. Pismo se izda na standardiziranem obrazcu, ki ga določajo zemljiškoknjižni predpisi.

Zemljiško pismo je vrednosti papir po odredbi (ordrski papir). Izda se v korist ustanovite-lja, ki predlaga vpis zemljiškega dolga. Ustanovitelj se šteje za prvega imetnika pravice iz naslova zemljiškega dolga. Gre za posebnost, ker s tem postane lastnik stvari tudi imetnik stvarne pravice na stvari. Zemljiški dolg se prenaša skupaj z zemljiškim pismom. Pismo se prenaša z indosamentom.

Prednost zemljiškega dolga je, da imetniku, ki išče kredit, omogoča, da kreditodajalcu že ob sklenitvi kreditne pogodbe lahko ponudi nepremičninsko zavarovanje.

Iz zemljiškega dolga izhaja obveznost lastnika obremenjene nepremičnine ob dnevu zapa-dlosti, navedenem na zemljiškem pismu, proti predložitvi zemljiškega pisma plačati navedeno vsoto denarja. Upravičenost imetnika zemljiškega pisma se dokazuje z nepretrgano verigo indosamentov. Če lastnik zemljiškega dolga ne plača, se za poplačilo smiselno uporabljajo pravila hipoteke. Zemljiško pismo šteje za izvršilni naslov – upniku ni treba voditi postopka za ugotavljanje terjatve.

Zemljiški dolg ugasne z izbrisom iz zemljiške knjige. Izbris se lahko opravi le skupaj s pred-ložitvijo zemljiškega pisma. Izbris praviloma predlaga lastnik nepremičnine, potem ko s plačilom pridobi nazaj zemljiško pismo. Izbris je povsem neodvisen od navedenega dneva zapadlosti plačila. En zemljiški dolg se lahko uporabi večkrat za zavarovanje terjatev različnih upnikov znotraj roka in zneska, ki sta določena ob nastanku zemljiškega dolga.

(Visited 2,381 times)

Komentiraj