Stvarno breme je stvarno učinkovita obremenitev nepremičnine za zavarovanje ponavlja-joče se izpolnitve (dajatve ali storitve).

Imetnik pravice stvarnega bremena je lahko določena oseba ali lastnik druge nepremičnine. Zavezanec je vsakokratni lastnik obremenjene nepremičnine. Od njega se zahteva pozitivna obveznost. Primarno zavezanec odgovarja z vsem svojim premoženjem. Če zavezanec obvez-nosti ne izpolni, lahko upravičenec uveljavlja zahtevek prek izvršbe na stvari, ki je zavarovana s pravico stvarnega bremena.

Stvarno breme združuje znake dveh stvarnih pravic:

●         znaki služnosti:

○          narava stvarne obremenitve – stvarno breme bremeni vsakokratnega lastnika;

○          narava stvarne služnosti – upravičenec je lahko vsakokratni lastnik drugega zemljišča;

○          narava osebne služnosti – upravičenec je lahko določena oseba.

●         znaki zastavne pravice – izpolnitev iz stvarnega bremena je zavarovana s prednostno poplačilno pravico.

Pravni temelj za nastanek stvarnega bremena je lahko:

(1)     pravni posel – potrebna sta 2 posla:

1)        zavezovalni posel = pogodba o preužitku ali druga primerna pogodba, iz katere izhaja obveznost ustanoviti stvarno breme;

2)        razpolagalni posel = vpis v zemljiško knjigo na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila.

(2)     zakon = zakonito stvarno breme. Njegova publiciteta se domneva, zato se ne vpisuje v zemljiško knjigo.

Po nastanku stvarnega bremena mora lastnik obremenjene nepremičnine periodično in ob zapadlosti izpolnjevati obveznost, zavarovano s stvarnim bremenom. Če ne pride do prostovoljne izpolnitve, se lahko upravičenec poplača iz vrednosti obremenjene nepremičnine s smiselno uporabo pravil hipoteke. Smiselno se uporablja predvsem pravilo o vrstnem redu.

Za prenehanje stvarnega bremena se smiselno uporabljajo pravila o prenehanju služnosti:

●         prenehanje s pravnim poslom in izbrisom iz zemljiške knjige;

●         prenehanje stvarnega bremena, ustanovljenega v korist vsakokratnega lastnika drugega zemljišča – smiselno se uporabljajo pravila o prenehanju stvarnih služnosti:

  • prenehanje zaradi dolgotrajnega neizvrševanja;
  • prenehanje zaradi upora izvrševanju, po katerem upravičenec svoje pravice 3 leta ne uveljavlja;
  • prenehanje z uničenjem;
  • prenehanje z združitvijo lastnine obremenjenega in bremenečega zemljišča v osebi istega lastnika.

●         prenehanje stvarnega bremena, ustanovljenega v korist določene osebe – smiselno se uporabljajo pravila o prenehanju osebnih služnosti:

  • prenehanje s potekom časa;
  • prenehanje z odpovedjo;
  • prenehanje z uničenjem obremenjenega zemljišča;

prenehanje z združitvijo oseb lastnika obremenjenega zemljišča in upravičenca iz stvarnega bremena.

Posebna oblika stvarnega bremena je zakonito stvarno breme. Edini primer je stvarno breme, ki obremenjuje posamezni del v etažni lastnini in je ustanovljeno v korist preostalih etažnih lastnikov v isti stavbi ter zavaruje denarne terjatve preostalih etažnih lastnikov do lastnika posameznega dela iz naslova upravljanja zgradbe v etažni lastnini. Višina zakonitega stvarnega bremena je omejena do zneska 5x najnižjega vplačila v rezervni sklad. Na podlagi izrecne zakonske določbe ima najboljši vrstni red in s tem absolutno prednost pri poplačilu pred hipotekarnimi upniki in upniki iz drugih stvarnih bremen.

(Visited 1,166 times)

Značke:

Komentiraj