Skupna značilnost osebnih služnosti je, da z njimi upravičenje rabe stvari delno ali v celoti prehaja z lastnika na imetnika. Predmet osebnih služnosti je lahko:

●         nepremičnina;

●         premičnina;

●         premoženjska pravica.

Osebna služnost ni prenosljiva, ni predmet dedovanja in je časovno omejena:

  • za fizično osebo traja največ čas njenega življenja;
  • za pravno osebo traja največ 30 let.

Osebne služnosti so:

(1)     užitek (usus fructus);

(2)     raba (usus);

(3)     stanovanje (habitatio);

(4)     nepravi užitek;

(5)     neprava stvarna služnost = možnost oblikovanja stvarne služnosti kot osebne.

Užitek (Usus Fructus)

Užitek je osebna služnost, ki daje užitkarju pravico uporabljati in uživati tujo stvar. Je gospodarsko najpomembnejša in najbolj razširjena služnost. Najbolj posega v lastnino, ker se med trajanjem užitka vse koristi stvari prenesejo z lastnika na užitkarja.

Užitkar:

  • je upravičen do naravnih in civilnih plodov;
  • lahko izvrševanje užitka prenese na drugo osebo.

Lastniku ostane le gola lastninska pravica (nuda proprietas). Med trajanjem užitka lahko raz-polaga s stvarjo tako, da prenese lastnino. Užitek učinkuje proti vsem pravnim naslednikom prenosnika.

Pravna temelja za nastanek užitka sta:

(1)     pravni posel – potrebna sta 2 posla:

1)        zavezovalni posel:

  1. določi predmet užitka;
  2. zaveže lastnika ustanoviti užitek kot stvarno pravico na tuji stvari v korist določene osebe.

2)        razpolagalni posel – odvisen je od predmeta užitka:

  1. nepremičnina = vpis v zemljiško knjigo;
  2. premičnina = izročitev predmeta užitkarju;
  3. premoženjska pravica = razpolagalno dejanje, s katerim se prenaša premoženjska pravica.

(2)     sodna odločba.

V praksi so pogosti primeri, v katerih želita lastnik in užitkar omejiti užitek na del nepremičnine (natančno določene dele stanovanjske hiše) = užitek na delu stvari. Omejitev na del stvari velja za notranje razmerje med lastnikom in užitkarjem. V razmerju do 3. oseb se šteje, da je stvar obremenjena kot celota.

Odnos med lastnikom in užitkarjem:

(1)     obveščanje – užitkar mora lastnika obveščati o vseh okoliščinah, pomembnih za stvar. To vključuje tudi obveščanje o prenosu upravičenja rabe.

(2)     omogočanje pregleda – užitkar mora lastniku vsaj enkrat na leto omogočiti pregled stvari, da se lastnik lahko prepriča o skladnosti ravnanj užitkarja.

(3)     vzdrževanje:

1)        redno vzdrževanje – stroške nosi užitkar. Sem spadajo tudi javne dajatve. Če je užitek omejen le na del stvari, mora užitkar sorazmerno prispevati k poravnavi stroškov. Če užitkar ne izpolnjuje stroškov rednega vzdrževanja, lahko lastnik od njega zahteva primerno zavarovanje. Če ga ne da, lastnik lahko zahteva predčasno prenehanje užitka.

2)        izredna popravila, ki presegajo redno vzdrževanje – stroške nosi lastnik. Užitkar ga mora o izrednih popravilih nemudoma obvestiti. Lastnik lahko ravna na 2 načina:

  1. opravi popravila – od užitkarja lahko zahteva obresti od vrednosti opravljenih del, potrebnih za vzpostavitev stanja stvari ob ustanovitvi užitka.
  2. ne opravi popravil – popravila lahko izvede užitkar. Ob prenehanju užitka ima pravico do nadomestila po pravilih za dobrovernega lastniškega posestnika.

Zahtevek na povračilo stroškov ima lastnost terjatve, zato je podedljiv in ga lahko proti lastniku uveljavljajo užitkarjevi dediči.

Ob prenehanju užitka mora posestnik stvar vrniti lastniku v stanju ob nastanku užitka. Pri tem se upoštevajo poslabšanja, ki so posledica redne rabe ali višje sile. Če stvari ni možno vrniti v stanju ob ustanovitvi, lahko lastnik zahteva nadomestilo zaradi poslabšanja.

Prenehanje užitka:

(1)     potek časa;

(2)     odpoved užitkarja = enostranska izjava užitkarja, da se svoji pravici odpoveduje;

(3)     smrt užitkarja kot fizične osebe;

(4)     prenehanje užitkarja kot pravne osebe;

(5)     uničenje stvari – če na mesto uničene stvari stopi nova stvar ali pravica, se užitek prenese nanjo.

Če je predmet užitka nepremičnina, užitek preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

Vsi zahtevki iz razmerja med lastnikom in užitkarjem zastarajo v 1 letu.

Raba (Usus)

Raba je osebna služnost, pri kateri lahko imetnik uporablja stvar samo v obsegu, ki je potreben za njegove lastne potrebe, in v skladu z gospodarskim namenom stvari, tako da se ohranja substanca. Predmet rabe so samo nepotrošne stvari.

Izvrševanja rabe ni možno prenesti na 3. osebo. Stvar se lahko uporablja v obsegu, ki izhaja iz pravnega naslova, ki je podlaga za ustanovitev rabe.

Glede ostalega se smiselno uporabljajo določila o užitku.

Stanovanje (Habitatio)

Stanovanje je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti, tako da se ohranja njegova substanca.

Imetnik služnosti stanovanja ima pravico do uporabe skupnih delov stanovanjske hiše.

Izvrševanja stanovanja ni možno prenesti na 3. osebo.

Nepravi užitek

Nepravi užitek je užitek, pri katerem je predmet užitka potrošna stvar ali pravica. Od užitka se razlikuje po tem, da je treba vrniti valorizirano denarno vrednost stvari ali pravice ob dnevu nastanka užitka.

(Visited 2,660 times)

Značke: , , ,

Komentiraj