Pri vodenju zemljiške knjige je potrebno upoštevati načela:

načelo vpisa: stvarne pravice do nepremičnine nastajajo, se spreminjajo in prenehajo z vpisom v zemljiško knjigo (konstitutivnost). To najdosledneje velja za hipoteko, saj se ta ustanovi šele s samim vpisom. Tudi služnostno in lastninsko pravico je mogoče izvenknjižno priposestvovati, sami pa nastaneta v teh primerih šele s samim vpisom v zemljiško knjigo.

načelo javnosti: to načelo vsakomur omogoča, da vloži zahtevo za izpis stanja iz zemljiške knjige, pri čemer ni potrebna navedba razloga oz. interesa. Vsakdo lahko zahteva izpis stanja oz. prepis iz glavne knjige in zbirke listin, pod določenimi pogoji tudi za primer vložene, a še ne nerešene zemljiškoknjižne zadeve.

načelo zaupanja: vsi podatki, ki so vpisani v zemljiško knjigo, so verodostojni in se nanje lahko vsakdo zanese.

načelo legalitete: zemljiškoknjižno sodišče vodi postopke po zakonskih pravilih. Postopek v zemljiškoknjižni zadevi se lahko začne na predlog ali po uradni dolžnosti.

načelo pravnega prednika: načelo je uresničeno s pravili o pogojih za dovolitev vpisa. Vpisi so dovoljeni v korist osebe, v katere korist učinkuje listina, ki je podlaga za vpis. Vpisi so dovoljeni tudi proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis in, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša.

načelo obvezne uporabe zemljiškoknjižnih podatkov: vsak potencialni kupec je dolžan preveriti stanje nepremičnine v zemljiški knjigi.

načelo vrstnega reda: zemljiškoknjižne vloge imajo glede na druge vloge na sodišču svojo posebnost. Poleg datuma vložitve predloga, obsega dohodni zaznamek tudi natančno uro in minuto dospetja vloge. Vrstni red odločanja o vpisih in opravljanja vpisov (pri posamezni nepremičnini) se določi v trenutku začetka postopka za vpis. Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej.

načelo specialnosti: predmet stvarnih pravic je lahko samo individualno določena samostojna stvar. V skladu s tem načelom je lahko samostojen predmet stvarnih pravic samo (celotna) zemljiška parcela. Zemljiška parcela (prostorsko odmerjen  del zemeljske površine) pa pridobi sposobnost biti samostojen predmet stvarnih pravic šele z vpisom v zemljiški kataster. Nove parcele, ki nastanejo s parcelacijo, se v zemljiški kataster vpišejo na podlagi elaborata parcelacije, ki ga izdela geodetsko podjetje. Izjema od načela specialnosti velja za pridobitev lastninske pravice na nepremičnine s priposestvovanjem. Predmet pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja je namreč lahko tudi samo del nepremičnine.

(Visited 1,364 times)

Komentiraj