Rezervni sklad se mora obvezno oblikovati v zgradbah, kjer sta:

  • več kot 2 solastnika; in
  • več kot 8 posameznih delov.

Ta določba zavezuje etažne lastnike, da skrbijo za vzdrževanje nepremičnine v stanju, ki omogoča njeno namensko in trajno rabo. Zato se morajo trajno zagotavljati sredstva za vzdrževanje, ki se oblikujejo z vplačili mesečnih prispevkov etažnih lastnikov. Merila za določitev prispevka določa podzakonski predpis ministra za pravosodje. Z etažno pogodbo se lahko lastniki trajno ali za določen čas zavežejo tudi za višja vplačila, kar pa je možno le ob soglasju vsakega posameznega lastnika.

Vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad so strogo namenska in imajo položaj ločenega premoženja. Sredstva rezervnega sklada zbira, z njimi gospodari in razpolaga upravnik. Uporaba sredstev je dopustna le za plačilo vzdrževalnih del, izboljšav in odplačevanje posojil, najetih za vzdrževalna dela. Etažni lastniki ne morejo zahtevati vračila vplačanih sredstev, četudi preneha njihova lastnina na posameznem delu. Ni možno zahtevati delitve sredstev. Ker so sredstva rezervnega sklada skupno premoženje etažnih lastnikov, so izvzeta iz stečajne in jamstvene izvršilne mase upravnika, ki sklad vodi v dobro stečajnih lastnikov.

Obveznost etažnega lastnika za vplačilo v rezervni sklad je realno zavarovano z določbo, ki uvaja zakonito stvarno breme, s katerim so pokriti tudi zahtevki iz naslova upravljanja.

Posebnost stvarnega bremena je, da ima najboljši vrstni red do petkratnega zneska najnižjega vplačila v rezervni sklad. Najboljši vrstni red za zahtevke do te višine izključuje zahtevke drugih upnikov. Etažni lastnik mora najprej poskrbeti za plačilo stroškov vzdrževanja v razmerju do drugih etažnih lastnikov. Ker gre za zakonito stvarno breme, velja domneva, da je znano vsem upnikom in se posebej ne vpisuje v zemljiško knjigo.

(Visited 496 times)

Komentiraj