Vzpostavitev zemljiškoknjižne listine je poseben postopek, ki je v ZZK-1 predviden prav za primere, ko zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, ki bi moral izdati zemljiškoknjižno dovolilo, ne obstaja več ali ni dosegljiv. V tem postopku sodišče vzpostavi (amortizira oz. nadomesti) listino, ki ni primerna (sposobna) za vpis v zemljiško knjigo.

Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine se skladno z 234. členom ZZK-1 začne na predlog, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. če predlagatelj postopka verjetno izkaže,da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice (listina, katere vzpostavitev se zahteva) in da se je ta listina uničila oziroma izgubila, in
  2. če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja postopka.

Predlagatelj mora torej dokazati, da je med pravnim prednikom in predlagateljem (oziroma njegovim pravnim prednikom) prišlo do veljavne sklenitve razpolagalnega pravnega posla, vendar se je listina uničila ali izgubila, tako da nobena od strank ne razpolaga z zemljiškoknjižno listino, niti ne ve, kje je. Šteje se, da je ta pogoj verjetno izkazan, če predlagatelj postopka predlogu za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine priloži kopijo listine, katere vzpostavitev se zahteva, ali če verjetno izkaže, da ima nepremičnino v lastniški posesti, s tem da predloži overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo to dejstvo. Predlagatelj mora te listine priložiti tudi predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine. ZZK-1 torej v 7. odstavku 234. člena vzpostavlja domnevo verjetnosti. Za zadostitev zakonske domneve je nujno, da lastniki sosednjih nepremičnin podajo izjavo o dejstvih lastniške posesti, na kateri notar overi njihov podpis.

To v praksi pomeni, da morata (vsaj) dva soseda potrditi s pisno in pri notarju overjeno izjavo, da so po njunih utemeljenih domnevah pridobitelji posestniki nepremičnine, ki je predmet nadomestitve listine, da jih redno videvajo prihajati in odhajati iz stanovanja, da je njihovo ime napisano na vratih stanovanja in/ali na poštnem predalu, zvoncu, na morebitnih v skupnih prostorih stavbe objavljenih seznamih stanovalcev, da se udeležujejo sestankov etažnih lastnikov ipd.

Za vložitev predloga je aktivno legitimirana samo oseba, v korist katere bi bilo mogoče dovoliti vknjižbo lastninske pravice, če bi ta oseba lahko predložila listino, vzpostavitev katere se zahteva.

Predlagatelj lahko vzpostavitev zemljiškoknjižne listine zahteva samo:

  • bodisi z isto vlogo, ki obsega tudi zemljiškoknjižni predlog, s katerim zahteva vknjižbo lastninske pravice v svojo korist,
  • bodisi s posebno vlogo, vloženo v postopku odločanja o zemljiškoknjižnem predlogu.

Če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine vložen po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za vknjižbo lastninske pravice, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti združi obravnavanje obeh predlogov v isti postopek.

V predlogu, ki se nanaša na vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, mora predlagatelj navesti:

  1. podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se s predlogom zahteva, in podatke o osebi, ki je to listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je bila ta listina izstavljena,
  2. dejstva, iz katerih verjetno izhajajo te okoliščine.

Predlagatelj mora skladno z novelo ZZK-1A predlogu priložiti tudi potrdilo o plačilu pavšala za objavo oklica o začetku postopka. Če predlogu to potrdilo ni priloženo, zemljiškoknjižno sodišče izda sklep, s katerim pozove predlagatelja, da v 8 dneh po prejemu sklepa pošlje potrdilo o plačilu pavšala. Če predlagatelj v tem roku ne pošlje potrdila o plačilu pavšala, zemljiškoknjižno sodišče razveljavi sklep o začetku postopka in zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ter hkrati odloči o zemljiškoknjižnem predlogu za vknjižbo lastninske pravice. Pred novelo ZZK-1A je sodišče šele v sklepu o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine naložilo predlagatelju plačilo predujma za stroške objave oklica o začetku postopka in določilo rok za plačilo, ki je znašal 8 dni.

ZZK-1 glede predhodnega preskusa predloga napotuje na smiselno uporabo 2. in 3. odstavka 146. člena ZZK-1. Zemljiškoknjižno sodišče mora tako najprej preizkusiti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu. Če sodišče pri predhodnem preskusu ugotovi, da predpostavke za odločanje niso izpolnjene, in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, lahko s sklepom naloži rok za popravo oziroma dopolnitev predloga. Če predlagatelj v tem roku predloga ne popravi oziroma dopolni, zemljiškoknjižno sodišče predlog zavrže.

Zemljiškoknjižno sodišče pa zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine kot nedovoljen tudi:

  1. če predlagatelj zahteva vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ne da bi hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom zahteval vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, oziroma
  2. če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine vložen pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga iz prejšnje točke.

Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je tako rekoč predhodno vprašanje v zemljiškoknjižnem postopku za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja, vendar pa o tem predhodnem vprašanju ni mogoče odločati kot o samostojnem pravnem vprašanju znotraj zemljiškoknjižnega postopka.

Sklep o začetku postopka amortizacije

Če so procesni in materialni pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine izpolnjene in sodišče ob predhodnem preskusu predloga ni zavrglo, zemljiškoknjižno sodišče izda sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine se vroči zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagatelju postopka. Proti sklepu ni posebne pritožbe in se ta lahko izpodbija z ugovorom v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine oziroma s pritožbo proti sklepu o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.

Sestavni del tega postopka je tudi oklicni postopek, ki je opredeljen v 237. členu ZZK-1. Oklicni postopek je prva, a glavna varovalka pred morebitnimi zlorabami v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Gre za načelo obojestranskega zaslišanja strank (audiatur et alter pars) oziroma udeležencev nepravdnega postopka. V nepravdnem postopku se krog udeležencev določa tako po formalnem kot po materialnem merilu.

Udeleženci v formalnem smislu so predlagatelj postopka, oseba, v korist katere se predlaga vpis (če ni predlagatelj) in oseba, proti kateri se predlaga vpis. Udeleženci v materialnem smislu pa so vsi tisti, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Ker je sodišče zavezano, da zadosti načelu obojestranskega zaslišanja in varstva pravic vseh udeležencev, mora o začetku postopka obvestiti vse udeležence in jih tudi povabiti, da se izjavijo o predlogu predlagatelja ter v postopku na ta način zavarujejo svoje pravice. To zahtevo lahko sodišče enostavno izpolni pri udeležencih v formalnem smislu. Tako ZZK-1 v 4. odstavku 236. člena določa, da se sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine osebno vroči samo zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagatelju postopka, ki ju sodišče ugotovi iz vpogleda v zemljiško knjigo in zemljiškoknjižnega predloga. Težave pa nastanejo z udeleženci v materialnem smislu. Pomanjkljivost določbe ZZK-1 je opaziti v primerih, ko se zahteva vzpostavitev zemljiškoknjižne listine v verigi izvenknjižnih prenosov, ko dejansko stranki zemljiškoknjižne listine, ki se vzpostavlja, sploh nista osebno obveščeni o začetku zemljiškoknjižnega postopka, to pa slabi varstvo pred zlorabami tega postopka.

Pogodbeni stranki zemljiškoknjižne listine, katere vzpostavitev se zahteva, sta sodišču znani iz zemljiškoknjižnega predloga, zato bi lahko bila kot udeleženca v materialnem smislu obveščena o začetku postopka. V teh primerih bi bilo zelo pomembno za večjo pravno varnost, če bi sodišče osebno obveščalo o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine vse znane udeležence v materialnem smislu, za katere izve iz predloga za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.

Osebe, ki niso omenjene v vlogi za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (krog materialnih udeležencev), pa zemljiškoknjižno sodišče obvesti o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine zgolj z oklicem, ki se objavi v Uradnem listu RS, in objavo na oglasni deski sodišča.

Oklic mora skladno z 237. členom ZZK-1 obsegati:

  • identifikacijski znak nepremičnine, na katero se nanaša listina, katere vzpostavitev se zahteva, in druge podatke o nepremičnini, ki so vpisani v zemljiški knjig,
  • podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, in o osebi, ki je listino izstavila, ter o osebi, v korist katere se zahteva vknjižba lastninske pravice,
  • poziv imetnikom pravic, da v enem mesecu od objave oklica z ugovorom izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, oziroma druge pogoje za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka.

Novela ZZK-1A je rok za ugovor zoper sklep o začetku postopka amortizacije skrajšala iz dveh mesecev na en mesec.

Na oklic o začetku postopka morajo biti pozorni predvsem imetniki nevknjiženih stvarnih pravic na nepremičnini, zlasti osebe, ki so opustile vknjižbo pravice v zemljiško knjigo, čeprav razpolagajo z vsemi listinami za vknjižbo te stvarne pravice.

Sklep o dovolitvi vzpostavitve manjkajoče listine

Zemljiškoknjižno sodišče s sklepom dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine:

  1. če ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ni bil vložen,
  2. če je bil ugovor vložen in zavržen oziroma
  3. če je bil vložen ugovor, s katerim se zahteva vknjižba pravice, in je bil ta ugovor zavrnjen (241. člen ZZK-1).

V izreku mora sodišče navesti podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, in o osebi, ki je listino izstavila, ter osebi, v korist katere je bila listina izstavljena. Konstitutiven sklep mora obsegati tudi enolično identifikacijo nepremičnine, vrsto in vsebino vpisa ter v korist katere osebe se dovoljuje vknjižba. Hkrati s sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine pa zemljiškoknjižno sodišče tudi dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.

Končni rezultat postopka je, da sodišče dovoli vpis, vendar šele po tem, ko je najprej vzpostavilo, torej s svojo odločbo nadomestilo izgubljeno ali uničeno zemljiškoknjižno listino. Zato je tudi odločba v tem postopku dvočlenska. V prvi točki sklepa sodišče dovoli vzpostavitev listine, v drugi pa vpis predlagane pravice na predlagatelja.

(Visited 2,838 times)

Komentiraj